102. obletnica ukinitve Slovenske vojske

 102. obletnica ukinitve Slovenske vojske

1. februarja leta 1919 je srbski general Smiljanić prevzel popolno poveljstvo nad vsemi slovenskimi polki in drugimi enotami, ki so se v Sloveniji izoblikovali po razpadu Avstro-Ogrske. Kraljevina Jugoslavija je ta dan praznovala kot dan nastanka skupne jugoslovanske vojske.

Dva generala, 21.000 pušk

Slovenska vojska je bila na začetku leta 1919 prava sodobna majhna armada. Imela je dva generala, 47 štabnih višjih častnikov, 962 častnikov, 11.364 vojakov, 2.232 vozov, 21.347 pušk, 417 avtomobilov, 538 topov, 1.800 konj, 7 sestavljenih in več razstavljenih letal. Do poletja 1919 in vojaške zmage na Koroškem so ostali slovenski polki skoraj nedotaknjeni, ko pa niso bili več potrebni na bojišču, se je začelo razslovenjanje.

Ukinjanje slovenskega

Dogajanje v marsičem spominja na dogajanje v slovenski vojski po osamosvojitvi. Začeli so odrivati zaslužne slovenske častnike in nastavljati poklicne iz stare avstrijske vojske – čeprav so bili med njimi tudi znani nemškutarji. Vlada pred 1. februarjem ni priznala udeležbe v vojski in zato ni podeljevala odlikovanj. Skratka, vedla se je, kot da slovenska vojska ni nikoli obstajala. Morala slovenskih vojakov je vedno bolj padala. Množično so dezertirali, zmanjkalo pa jim je tudi streliva, hrane in opreme, čeprav je imela slovenska vojska sprva polna skladišča vseh potrebščin.

Slovenska vojska je bila mednarodno priznana

Zanimivo je, da je bila slovenska vojska sicer mednarodno priznana, njena država pa ne. Francoski maršal Franchet d’Esperey, vrhovni poveljnik antantnih sil na vzhodu, je poslal 6. novembra 1918 Narodnemu svetu v Ljubljani brzojavko, v kateri je zapisal, da zavezniške vojske na vzhodu pozdravljajo narodna sveta Jugoslovanov v Ljubljani in Zagrebu ter novo jugoslovansko vojsko na suhem in morju.
Decembra leta 1918 pa je regent Aleksander Karađorđević izdal ukaz o ustanovitvi dravske divizijske oblasti. Na ta način je odpravil slovensko vojsko, ne da bi bili slovenska javnost in vojska o tem sploh uradno obveščeni.

Upor

Ko so Slovenci začeli spoznavati, kaj jim je prinesla združitev glede vojske, je januarja 1919 prišlo do prvega upora slovenskih vojakov proti Srbom. Začele so se množične dezertacije, primanjkovalo je streliva, čeprav so bila še pred kratkim polna skladišča.
Konec januarja je prestolonaslednik Aleksander imenoval novo deželno vlado, v kateri pa ni bilo obrambnega ministra. Vse vojaške zadeve so prešle v pristojnost beograjske vlade.

DELITE