28. junija 1921 je bila sprejeta prva ustava Jugoslavije, tedaj še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oprijel se jo je naziv Vidovdanska ustava, ker je bila sprejeta na srbski narodni praznik Vidov dan. Utrdila je oblast kralja in sprejela načelo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci samo tri plemena enega naroda, in tako izvedla unitaristično ureditev države.

Zanimivo je, da je prvotni predlog ustave predvideval, da naj bi bil v državi uradni jezik srbo-hrvaški in da velja v slovenskih krajih tudi slovenski dialekt. Proti takšnemu določilu ni nastopil kakšen centralistično usmerjen srbski politik, ampak slovenski poslanec, član Samostojne kmetijske stranke dr. Bogoumil Vošnjak z utemeljitvijo, da bi z omenjanjem ≫slovenskega dialekta≪ dali v roke orožje ≫slovenskemu separatizmu≪. Zato je bilo v sprejeti ustavi zapisano, da je uradni jezik ≫srbsko-hrvaški-slovenski≪.

DELITE