V Trstu se je 21. marca 1886 rodil slovenski odvetnik in politik Ivan Marija Čok. Seveda je (razumljivo) imel za Slovence pomembno vlogo šele kasneje, ko je postal tudi predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine. To je bila protifašistična organizacija v Kraljevini Jugoslaviji, ki je združevala društva slovenskih in hrvaških beguncev s Primorske, iz Trsta, Istre in Kvarnerja, ozemlja, ki ga je po 1. svetovni vojni zasedla Italija.

Njen cilj je bilo pospeševanje in usklajevanje interesov okoli 70.000 slovenskih in hrvaških emigrantov v Jugoslaviji ter opozarjanje na nasilje fašističnih oblasti nad pripadniki slovenske in hrvaške manjšine v Italiji. Zveza si je prizadevala za reševanje vprašanj v okviru italijansko-jugoslovanskih odnosov. Njeno glasilo je postal časopis Istra, ki je izhajal v Zagrebu. Zunaj zveze so delovale Sedejeve družine in društva katoliško usmerjenih primorskih beguncev.

Zveza je gradila zavetišča za begunce iz Julijske krajine in Istre ter si s propagando prizadevala za spremembo pogosto negativnega odnosa slovenske in jugoslovanske javnosti do beguncev iz Italije. Sodelovala je pri naseljevanju primorskih in istrskih emigrantov v Makedoniji. Italijanske oblasti so dosegle, da je jugoslovanska vlada septembra 1940 zvezo razpustila.

Fotografija: Wikipedija