Slovenski arhivi so slednjič odprli svoja vrata v začetku junija. V naši soseščini se je to zgodilo že v začetku aprila (Državni arhiv Gorica) ali v začetku maja (Hrvatski državni arhiv). Slovenski arhivi so vsi čakali na odločitev Arhiva Republike Slovenije in Ministrstva za kulturo, ki se je usklajevalo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Neuradno so posamezni arhivi imeli vse pripravljeno za odprtje že konec aprila, a niso dobili zelene luči s strani ministrstva.

Mariborski nadškofijski arhiv bo, po zgledu mnogih zahodnih škofij, kmalu ogromno gradiva predal svetovnemu spletu. Foto: (c) Tino Mamić

V primerjavi s časom pred korono so arhivi poslej odprti zelo omejeno. Najbogatejši slovenski arhiv za rodoslovne podatke je Nadškofijski arhiv Ljubljana, ki pokriva škofiji Ljubljana in Novo Mesto. Obisk arhiva je možen samo po predhodnem dogovoru po telefonu ali elektronski pošti. Obiskovalci morajo imeti maske in si pri vhodu razkužiti roke. Zadrževanje v sprejemni pisarni je omejeno samo na enega človeka v času prijave in prevzema gradiva. V čitalnici je treba držati medsebojno varnostno razdaljo najmanj poldrugi meter. Zaposleni ne bodo pomagali pri prebiranju gradiva. Trenutno je na voljo za raziskovanje samo digitalizirano gradivo.

Slednjega je v ljubljanskem arhivu veliko, ni pa digitalizirano vse. V Mariboru v Nadškofijskem arhivu pa je digitalizirano praktično vse. Napovedujejo, da bodo digitalizirano gradivo mariborskega arhiva tudi vrnili na internet, kar naj bi se zgodilo v naslednjih mesecih. Tako bo rešen problem za skorajda polovico države, saj arhiv pokriva področje škofij Murska Sobota, Maribor in Celje.

Podobna pravila, ki vključujejo omejitev števila mest v čitalnici, veljajo tudi v škofijskih arhivih Koper in Maribor. A Arhivu Republike Slovenije, kjer je čitalnica večja, pa uporaba obraznih mask ni obvezna.

Karantena za gradivo

Velika težava je navodilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da mora gradivo po uporabi iti v karanteno za več dni. To arhivom, ki večinoma nimajo veliko prostora, precej otežuje delo. Nekateri arhivarji v neuradnih pogovorih kritizirajo odločitev o tako dolgi karanteni za gradivo, saj je korona virus na kartonu obstojen največ 24 ur.

Rodoslovci

Delovati je začelo tudi Slovensko rodoslovno društvo (SRD). Imeli so svoj prvi sestanek po epidemiji, vendar na daljavo. Več informacij na portalu www.rodoslovje.si.

DELITE