Ing. Leopold Rodl je v Laškem, na prostoru, kjer je danes zdravilišče, odprl tedaj največji pokriti bazen na Štajerskem. Kopališču so dali kasneje še druge objekte, ta dan pa velja za ustanovitveni dan zdravilišča, ki je postalo center za rehabilitacijo in zdravljenje poškodb gibalnega in živčnomišičnega sistema. Termalni vrelec so verjetno poznali že Rimljani, prva […]Preberi več .
Skriptor licejske knjižnice v Ljubljani Miha Kastelic si je zamislil nov almanah slovenskega pesništva Krajnsko čbelico. Ob sodelovanju Franceta Prešerna ter praktični pomoči profesorja in namestnika bibliotekarja ljubljanske licejske knjižnice Matije Čopa mu je zamisel uspelo spraviti čez cenzurne ovire. Prvi zvezek Kranjske čbelice je izšel 30. aprila 1830. Čop je še svež izvod poslal […]Preberi več .
29. aprila 1919 je prišlo do slovensko-avstrijske vojne. Slovenske enote Dravske divizijske oblasti so začele ofenzivo na celotni koroški fronti. Slabo pripravljen napad je do večera ponehal, enote pa so se vrnile na izhodiščne položaje. Do avstrijskega protinapada je prišlo 2. maja. Avstrijske enote so prodrle do Slovenj Gradca in Vuhreda v Dravski dolini. 8. […]Preberi več .
Jugoslovanska Zvezna skupščina je 28. aprila 1948 po hitrem postopku sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Šlo je za ≫drugo nacionalizacijo≪. Dopolnilna nacionalizacija je bila eno izmed dejanj, s katerimi je hotela KPJ komunističnemu svetu dokazati svojo pravovernost in zanikati sovjetske obtožbe. Z ≫drugo nacionalizacijo≪ je KPJ vzpostavila državnosocialistične […]Preberi več .
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v soboto, 23. aprila udeležila spominske prireditve ob 80. obletnici pregona koroških Slovenk in Slovencev, ki so jo v Domu glasbe v Celovcu pripravili Zveza slovenskih pregnancev, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik avstrijskega parlamenta […]Preberi več .
V letih 1948 – 1949 je bilo na tako imenovanih dachauskih procesih obsojenih 34 nekdanjih taboriščnikov iz nemških koncentracijskih taborišč Dachau in Buchenwald. Zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom in ≫subverzivnega≪ delovanja po letu 1945 je bilo 15 obtožencev obsojenih na smrt (ni znano, kdaj in kje je bila sodba izvršena), drugi pa na dolge zaporne […]Preberi več .
Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je v četrtek, 21. aprila, zvenela mehka beneška beseda. Pesnica in zavedna Beneška Slovenka Andreina Trusgnach Cekova je udeležence začarala z izjemno srčno in pomensko poezijo, zbrano v njeni zadnji zbirki »Pingulauenca ki jo nie bluo«. Andreina Trusgnach, iz družine Cekovih od rojstva živi v Nediških […]Preberi več .
25. aprila 1848 so ustanovili v Ljubljani Slovensko društvo. Predsednik je bil Henrik Martinak, eden najradikalnejših Slovencev v Ljubljani, tajnika pa Franc Malavašič in Janez Bučar. Janez Bučar je prevzel zbiranje podpisov k peticiji za Zedinjeno Slovenijo, ki je bila v Ljubljani in marsikje na Kranjskem razumljena kot zahteva po takojšnji vpeljavi slovenščine v vse […]Preberi več .
V Mančah se je 24. aprila leta 1886 se je rodil slovenski politik Marko Natlačen. Od leta 1935 do leta 1941 je bil ban Dravske banovine. Kot nasprotnika in neformalnega voditelja slovenskega protirevolucionarnega tabora ga je 13. oktobra 1942 po nalogu KPS ubila Varnostno obveščevalna služba. Na njegovo pobudo so 6. aprila 1941 ustanovili politično […]Preberi več .
Bloški kaplan Jožef Bevk Podgrivarski je 23. aprila 1845 poročal v Novicah o hudi zimi na Blokah in rabi ≫šmečev≪. Šlo je za ≫eno prav pripravno in priročno orodje, kteriga se po zimi tukaj ljudje poslužvajo … To orodje imenujejo šmeče, in tudi plohi se mu pravi.≪ Očitno so Slovenci že takrat poznali svojevrstne smuči: […]Preberi več .