V Mančah se je 24. aprila leta 1886 se je rodil slovenski politik Marko Natlačen. Od leta 1935 do leta 1941 je bil ban Dravske banovine. Kot nasprotnika in neformalnega voditelja slovenskega protirevolucionarnega tabora ga je 13. oktobra 1942 po nalogu KPS ubila Varnostno obveščevalna služba. Na njegovo pobudo so 6. aprila 1941 ustanovili politično […]

Bloški kaplan Jožef Bevk Podgrivarski je 23. aprila 1845 poročal v Novicah o hudi zimi na Blokah in rabi ≫šmečev≪. Šlo je za ≫eno prav pripravno in priročno orodje, kteriga se po zimi tukaj ljudje poslužvajo … To orodje imenujejo šmeče, in tudi plohi se mu pravi.≪ Očitno so Slovenci že takrat poznali svojevrstne smuči: […]

Smo Slovenci narod ali pleme (rod)? Da smo pleme skupnega južnoslovanskega naroda, so menili nekateri slovenski liberalni politiki, kot na primer pisatelj in ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Takšno razlago je na zborovanju 16. novembra leta 1918 ponovno izpostavil slovenski pisatelj, diplomat, kritik in umetnostni zgodovinar Izidor Cankar, ki se je rodil v Šidu v […]

52 prijavljencev je 21. aprila 1872 v Ljubljani ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev in za predsednika izvolilo Davorina Trstenjaka, ki je dal pobudo za ustanovitev društva. Že pred desetimi leti je dal pobudo za ustanovitev takega društva France Cegnar, šest let za njim pa, tudi brez uspeha, Josip Jurčič. Društvo je priredilo Prešernovo slovesnost v Vrbi, […]

V Gorici je bil 20. aprila 1714 obglavljen kmečki upornik Ivan Gradnik. Njegovo pravo ime je bilo verjetno Ivan Miklavčič, rodil pa se je okoli leta 1690. Doma je bil iz Ročinja in podložnik kanalskega gospostva. Kot eden glavnih voditeljev je sodeloval pri uporu podložnikov tolminskega gospostva spomladi 1713. Upor, ki je bil uperjen proti […]

Izseljeni Slovenci so bili vedno solidarni s svojo matično domovino. Tako so tudi že trinajst dni po napadu na Jugoslavijo, 19. aprila leta 1941, ameriški Slovenci ustanovili slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki je razmišljal o pomoči domovini. Med ameriškimi Slovenci so delovali člani jugoslovanske begunske vlade, kot na primer minister Franc Snoj in profesor […]

Takoj po podpisu mirovne pogodbe z Italijo, ko je bilo jasno, da bo Gorico dobila sosednja država, so se partijski vrhovi odločili: če so nam vzeli Gorico, bomo svetu dokazali, da lahko zgradimo novo. 18. aprila 1948 so ustanovili poseben delovni odbor za graditev Nove Gorice. Odločitev za postavitev novega mesta je bila lahka – […]

16. aprila 1941 so prišle v Prekmurje prve madžarske čete in ga zasedle. Uvedli so vojaško upravo s poveljstvom v Murski Soboti in Lendavi. Upravi sta bili neposredno podrejeni poveljstvu vojaško upravne skupine južne armade s sedežem v Subotici in nato v Novem Sadu. Njena naloga je bila izpolniti pogoje za uvedbo civilne uprave. V […]

V Brucku v Avstriji se je rodila 15. aprila 1818 prva slovenska pesnica Fany Hausmann. Ko je njen oče kupil graščino Novo Celje, se je z njim preselila v Dobriško vas. Pomlad narodov v letu 1848 je na slovensko literarno sceno prinesla pomembno novost: v Celjskih Slovenskih novinah se je javnosti predstavila naša prva pesnica […]

V Novem mestu se je 14. aprila 1877 rodil slovenski jezikoslovec Rajko Nahtigal. Bil je prvi dekan filozofske fakultete, rektor univerze v Ljubljani, od ustanovitve Akademije znanosti in umetnosti pa je bil njen redni član in njen prvi predsednik. Umrl je v Ljubljani 29. marca 1958. Slavistiko je študiral na Dunaju, kjer je tudi doktoriral. […]