V Novem mestu se je 14. aprila 1877 rodil slovenski jezikoslovec Rajko Nahtigal. Bil je prvi dekan filozofske fakultete, rektor univerze v Ljubljani, od ustanovitve Akademije znanosti in umetnosti pa je bil njen redni član in njen prvi predsednik. Umrl je v Ljubljani 29. marca 1958. Slavistiko je študiral na Dunaju, kjer je tudi doktoriral. […]Preberi več .
Danes mineva 110 let od znamenitega predavanja “Slovenci in Jugoslovani”, ki ga je imel slovenski pisatelj Ivan Cankar (1876-1918) na shodu “Splošne delavske zveze Vzajemnosti” v Ljubljani (1913). Med drugim je povedal zelo pomenljive besede: “Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo, toda rešeno je […]Preberi več .
Duhovni vodja slovenskih impresionistov Rihard Jakopič se je rodil v družini premožnega trgovca v Ljubljani 12. aprila 1869. V šestem razredu realke je prekinil šolanje in se posvetil slikarstvu. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenskega umetniškega društva in je bil njegov tajnik. Oktobra leta 1907 je v Zoisovi hiši odprl svojo risarsko in slikarsko šolo. Šola […]Preberi več .
Kancler Egilbert je 10. aprila 1004 overovil listino, s katero je gospod Henrik, kralj po milosti božji, podaril sabionskemu škofu Albuinu posestvo Bled. Škofija Sabiona je imela sedež na strmem, po naravi izredno zavarovanem hribu v dolini Eisack na poti od Brennerja proti Boznu (italijansko Bolzanu). V tedanjih nemirnih časih, ko so prek Alp prodirali […]Preberi več .
V Paviji v Italiji se je 9. aprila 1854 rodila slovenska pesnica in pisateljica Pavlina Pajk, ki si je pridobila sloves prve slovenske borke za emancipacijo žensk. V središču njenih pripovedi je ženska s svojo plemenitostjo, vztrajnostjo, pogumom in zlasti ljubeznijo. Prispevala je k nastajanju slovenske ženske meščanske povesti in romana. V Gorici se je […]Preberi več .
V Piranu, takrat delu beneške republike, se je 8. aprila 1692 rodil italijanski violinist, skladatelj in teoretik Tartini, ki je pomagal vpeljati moderen način uporabe loka pri igranju violine in izoblikoval načela nauka o ornamentiranju in harmoniji. Tartinija, ki je bil po materi menda tudi slovenskega rodu, je oče poslal v Padovo študirat pravo in […]Preberi več .
Ljubljana je prvič omenjena v dokumentu, ki je bil podpisan med 7. aprilom 1144 in 2. aprilom 1145. V dokumentu, ki je brez datuma, piše, da je plemeniti Henrik de Trimian Ljubljano – prodal. V času prodaje Ljubljana ni bila mesto, na griču nad njo pa je že stal fevdalni sedež, grad, ki je v […]Preberi več .
Deželni knez nadvojvoda Karl II. je 6. aprila 1580 izdal v Gradcu tako imenovani karolinški rudarski red, ki je podrobno opredeljeval pravice in dolžnosti rudarjev in rudniških uslužbencev ter upravitelja Rudnika živega srebra v Idriji. Dunajski deželni zbor je do leta 1918 dobival iz idrijskega rudnika velike dobičke. Rudnik v Idriji je bil dolga leta […]Preberi več .
Leta 1869 je Josip Ogrinec, ki se je rodil 5. aprila 1844, v Slovenskem glasniku objavil prvi šahovski problem. Na Slovenskem je bil šah razširjen že v 1. polovici 19. stoletja. Leta 1859 so ustanovili v Trbižu prvi šahovski klub. Šahovska omizja so delovala v Celovcu, Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Idriji in v drugih mestih […]Preberi več .
Časi se spreminjajo. Sedaj, ko prihajajo Hrvati s trebuhom za kruhom na delo v Slovenijo, spomnimo na življenje pred 150 leti, ko je bilo obratno. 4. aprila 1860 so začele objavljati Novice potopis Janeza Trdina z naslovom Kranjci na Hrovaškem. Že sredi 19. stoletja so ob sv. Katarini, to je konec novembra, dekleta s slovenske […]Preberi več .