Category : Dediščina

Dediščina

19. maj 1580: Lipica in njeni konji

19. maja 1580 je nadvojvoda Karel kupil opustošeni vaški dvorec Lipica ter istočasno kupil tudi kobilarno tržaškega škofa Coreta s kraškimi konji. Avstrijska monarhija je bila velika država, ki so jo lahko obvladali samo s konji. Ti so bili znak vojaške moči in gospodarskega napredka. Konjerejo so spodbujali in ko je španska konjenica nazadovala, so […]Preberi več .

Dediščina

15. maj 1990: Začetek vojne za Slovenijo

Takoj po zmagi Demosa na volitvah se je začel pospešeno razvijati obrambni resor, ki ga je vodil novi sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša. Pečat in prihodnjo usmeritev je dala akcija JLA, ki je prav med oblikovanjem novega izvršnega sveta izdala ukaz o shranitvi vsega orožja slovenske in hrvaške TO v skladišča JLA. JLA je […]Preberi več .

Dediščina

8. maj 1945: Jugoslovanska vojska v Celovcu

Enote jugoslovanske armade so 8. maja 1945 zasedle Celovec, vendar so se 19. maja na zahtevo zaveznikov začele umikati iz Koroške. Sledil je diplomatski boj jugoslovanske države za priključitev slovenske Koroške k Jugoslaviji, ki se je končal 20. junija 1949 s sklepom mednarodne konference v Parizu, da ostane avstrijsko-jugoslovanska meja nespremenjena. Ob zlomu nemškega nacizma […]Preberi več .

Dediščina

8. maj 1989: Druga Majniška deklaracija

Stranke slovenske pomladi in Društvo slovenskih pisateljev so 8. maja leta 1989 na velikem zborovanju v Ljubljani sprejele Majniško deklaracijo. Ker je ≫prvo≪ majniško deklaracijo 30. 5. 1917 v dunajskem parlamentu v imenu Jugoslovanskega kluba prebral dr. Anton Korošec, se jo je prijel naziv ≫druga≪. Z njo so se stranke slovenske pomladi zavzele za samostojno […]Preberi več .

Dediščina

Polet z migom za vsakogar

Park vojaške zgodovine Pivka je bogatejši za simulator letenja z letalom MiG-21. MiG-21 je eno izmed najbolj razširjenih lovsko-prestrezniških vojaških letal. Izdelanih je bilo več kot 15.000 primerkov v 15 izpeljankah. Sam razvoj letala se je pričel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga predstavili leto pozneje, […]Preberi več .

Dediščina

1. maj 1854: Zdravilišče v Laškem

Ing. Leopold Rodl je v Laškem, na prostoru, kjer je danes zdravilišče, odprl tedaj največji pokriti bazen na Štajerskem. Kopališču so dali kasneje še druge objekte, ta dan pa velja za ustanovitveni dan zdravilišča, ki je postalo center za rehabilitacijo in zdravljenje poškodb gibalnega in živčnomišičnega sistema. Termalni vrelec so verjetno poznali že Rimljani, prva […]Preberi več .

Slovenski rod

30. april 1830: Kranjska čebelica

Skriptor licejske knjižnice v Ljubljani Miha Kastelic si je zamislil nov almanah slovenskega pesništva Krajnsko čbelico. Ob sodelovanju Franceta Prešerna ter praktični pomoči profesorja in namestnika bibliotekarja ljubljanske licejske knjižnice Matije Čopa mu je zamisel uspelo spraviti čez cenzurne ovire. Prvi zvezek Kranjske čbelice je izšel 30. aprila 1830. Čop je še svež izvod poslal […]Preberi več .

Dediščina

29. april 1919: Avstrijsko-slovenska vojna

29. aprila 1919 je prišlo do slovensko-avstrijske vojne. Slovenske enote Dravske divizijske oblasti so začele ofenzivo na celotni koroški fronti. Slabo pripravljen napad je do večera ponehal, enote pa so se vrnile na izhodiščne položaje. Do avstrijskega protinapada je prišlo 2. maja. Avstrijske enote so prodrle do Slovenj Gradca in Vuhreda v Dravski dolini. 8. […]Preberi več .

Dediščina

25. april 1848: Slovensko društvo

25. aprila 1848 so ustanovili v Ljubljani Slovensko društvo. Predsednik je bil Henrik Martinak, eden najradikalnejših Slovencev v Ljubljani, tajnika pa Franc Malavašič in Janez Bučar. Janez Bučar je prevzel zbiranje podpisov k peticiji za Zedinjeno Slovenijo, ki je bila v Ljubljani in marsikje na Kranjskem razumljena kot zahteva po takojšnji vpeljavi slovenščine v vse […]Preberi več .

Dediščina

21. april 1965: Slovenščina v javnosti

Jezikovno vprašanje v Jugoslaviji je bilo znova postavljeno v ospredje v šestdesetih letih. Do tedaj se je kot skupni jezik zveznih ustanov, tudi kulturnih, že uveljavila srbohrvaščina. Uradne listine so bile tiskane samo v srbohrvaščini, tudi vse več slovenskih podjetij je svoje propagandne oglase tiskalo samo v tem jeziku, na nekaterih bankovcih, tiskanih v začetku […]Preberi več .