Category : Slovenski rod

Rodovniki, družinska drevesa, korenine Slovenije

Aktualno

Na današnji dan: Zedinjena Slovenija in Matija Majar Zilski

V Goričah pri Šmohorju se je rodil 7. februarja 1809 narodni buditelj Matija Majar Zilski. Najdlje je služboval kot kaplan v Celovcu in kot župnik v Gorjah v Zilji. Zadnja leta je preživel skoraj slep v Pragi. Najpomembnejšo vlogo je odigral leta 1848, ko je bil med oblikovalci slovenskega političnega programa najbolj odločen. Prvi je […]Preberi več .

Slovenski rod

Da se ne pozabi: Carlo Goldoni

Danes mineva 230 let, kar je v Parizu umrl slavni italijanski komediograf Carlo Goldoni (1707-1793). Izviral je iz Benetk, dolga leta pa je deloval v Parizu, kjer je tudi umrl. Pri svojem ustvarjanju se je naslonil na Moliera in postavil temelje novemu tipu italijanske komedije. Namesto mask je namreč vpeljal žive, polnokrvne like, ob tem […]Preberi več .

Aktualno

Na današnji dan: Bogdan Derč

Prvi redni profesor pediatrije na ljubljanski medicinski fakulteti Bogdan Derč se je rodil v Ljubljani 6. februarja 1880. Kranjska deželna bolnišnica v njegovem času še ni imela otroškega oddelka. Edina otroška zdravstvena ustanova je bila Elizabetina bolnišnica, ki je imela 13 postelj, vodili in vzdrževali pa so jo Nemci in v njej ni bilo prostora […]Preberi več .

Slovenski rod

Na današnji dan: Bornovi iz Tržiča

Nemški bančnik baron Julij Born, ki je v okolici Tržiča leta 1891 odkupil tržiško gozdno veleposest Kranjske industrijske družbe, je umrl 5. februarja 1897. Bil je član nemške judovske rodbine podjetnikov in industrialcev. Na Slovensko je prišel iz Berlina, ko je kot specialist za saniranje gospodarskih podjetij v težavah leta 1891 odkupil tržiško gozdno veleposest […]Preberi več .

Aktualno

Na današnji dan: Slovenska matica

Pred 1. svetovno vojno je Slovenska matica kot osrednja slovenska kulturna ustanova nadomeščala univerzo in akademijo znanosti in umetnosti. Imenovali so jo tudi ≫mater našega znanstvenega slovstva≪. Ustanovili so jo v Ljubljani 4. februarja 1864. Bila je vseslovensko založniško, znanstveno in kulturno društvo. Za prvega predsednika so izvolili politika in pesnika Lovra Tomana. Decembra je […]Preberi več .

Slovenski rod

Na današnji dan: Stavka za slovenščino

Štirje uredniki in urednice Radia 2 iz Celovca so 3. februarja 2003 začeli enotedensko opozorilno gladovno stavko, ker je avstrijska radiotelevizija (ORF) konec leta 2002 prenehala financirati radijsko postajo Koroških Slovencev. Povedali so, da hočejo v imenu slovenske manjšine opozoriti tudi mednarodno javnost, da Avstrija ne izpolnjuje obveznosti do manjšin na medijskem področju. Stavka naj […]Preberi več .

Slovenski rod

Na današnji dan: Skalaši in alpinizem

2. februarja 1921 so ustanovili Turistov klub Skala. Njegovi člani naj bi gojili navadnim smrtnikom prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografiranje. Prvi mejnik slovenskega alpinizma sicer predstavlja vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778. Načrtneje so začeli gojiti alpinizem predvsem Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Konec stoletja je […]Preberi več .

Slovenski rod

Na današnji dan: Zveza slovenskih izseljencev

V okviru Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško so 1. februarja 1946 ustanovili Zvezo slovenskih izseljencev (ZSI). To je bila slovenska organizacija na avstrijskem Koroškem za utrjevanje spomina na čas pregnanstva in protifašističnega boja. Že 13. avgusta je bila protizakonito razpuščena. Britanske zasedbene sile in avstrijske oblasti so ji delovanje dovolile šele od 22. 7. 1947. […]Preberi več .

Aktualno

Na današnji dan: Blaž Arnič

Slovenski skladatelj Blaž Arnič se je rodil 31. januarja 1901 v Lučah ob Savinji. Od leta 1945 je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je eden najbolj izrazitih slovenskih simfoničnih skladateljev. Najprej se je opiral na tradicijo Antona Brucknerja in ruske peterice, potem pa je izoblikoval lasten slog, ki bi ga lahko […]Preberi več .

Slovenski rod

Na današnji dan: Peticija za slovenščino

Čitalništvo je bilo gibanje za ustanavljanje čitalnic in bralnih društev ali njihovo delovanje. Po obnovitvi ustavnega življenja v Avstriji 1860 označujemo s čitalništvom tudi kulturnopolitično delovanje Slovencev. Njegov cilj je bil s kulturnimi, zabavnimi in drugimi prireditvami, posebno pa s stalnim klubskim življenjem, razširiti javno rabo slovenščine med neagrarne plasti takratne družbe. Posebej so skrbeli […]Preberi več .