Rodovniki, družinska drevesa, korenine Slovenije
V Hermanovi jami v Nemčiji živi danes sedem človeških ribic, ki so velika atrakcija. Tja so jih naselili umetno, vse pa izvirajo iz Postojnske jame in so leta 1956 izzvale afero, ki je odmevala v Jugoslaviji in Nemčiji. Wolfgang Reichel je leta 1952 prosil Upravo Postojnske jame za nekaj živih človeških ribic za raziskovalne namene. […]
V Godešiču pri Škofji Loki se je 6. maja 1887 rodil Anton Hafner. Bil je glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov dopolnilnega bataljona 17. pešpolka v Judenburgu, ki je trajal od 12. do 15. maja 1918. Hafner je bil po poklicu tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v […]
Slovenski fantje so si včasih tudi s pomočjo pohabljenja poskušali izogniti vojaščini. Poleg nečloveških razmer v vojski je bila vzrok odpora tudi nerazumno dolga doba služenja. Leta 1802 so jo sicer zmanjšali iz 30 na 14, leta 1845 pa nato še na osem let. Odpor je ostal. Da povprečen Slovenec za ≫patriotstvo, ki bi ga […]
Podmladek Slovenske demokratične zveze je 4. maja 1991 v Delu objavil apel pod naslovom Demos, kje imaš razum?. Apel je se glasil: ≫Pozivamo vse stranke v Demosu, njihove veljake in druge, naj prekinejo vse medsebojne spore oziroma naj jih pozabijo v času osamosvojitve Slovenije. Mladi nočemo biti žrtve medsebojnih strankarskih sporov na račun prestiža določene […]
Kraljevina Italija je priključila okupirano ozemlje Dravske banovine kot Ljubljansko pokrajino. Madžarska je okupirano ozemlje Dravske banovine (del Prekmurja ter občini Razkrižje in Štrigova) priključila z zakonom 16. decembra istočasno z ostalimi okupiranimi jugoslovanskimi pokrajinami. Nemški okupator ozemlja, ki ga je zasedel v Sloveniji, formalnopravno ni anektiral, čeprav ga je sprva nameraval vključiti v nemški […]
2. maja 1804 se je sestala zadnja ≫sosednja≪, to je zbor hišnih gospodarjev v Beneški Sloveniji. Samouprava Beneške Slovenije je sicer trajala do konca Beneške republike leta 1797. Na sejah ≫sosedenj≪ so reševali skupne probleme in tudi sodili. Beneška Slovenija ali Benečija je dobila ime po pripadnosti Benetkam. S Slovenci je naseljena že iz davnih […]
Ing. Leopold Rodl je v Laškem, na prostoru, kjer je danes zdravilišče, odprl tedaj največji pokriti bazen na Štajerskem. Kopališču so dali kasneje še druge objekte, ta dan pa velja za ustanovitveni dan zdravilišča, ki je postalo center za rehabilitacijo in zdravljenje poškodb gibalnega in živčnomišičnega sistema. Termalni vrelec so verjetno poznali že Rimljani, prva […]
Skriptor licejske knjižnice v Ljubljani Miha Kastelic si je zamislil nov almanah slovenskega pesništva Krajnsko čbelico. Ob sodelovanju Franceta Prešerna ter praktični pomoči profesorja in namestnika bibliotekarja ljubljanske licejske knjižnice Matije Čopa mu je zamisel uspelo spraviti čez cenzurne ovire. Prvi zvezek Kranjske čbelice je izšel 30. aprila 1830. Čop je še svež izvod poslal […]
29. aprila 1919 je prišlo do slovensko-avstrijske vojne. Slovenske enote Dravske divizijske oblasti so začele ofenzivo na celotni koroški fronti. Slabo pripravljen napad je do večera ponehal, enote pa so se vrnile na izhodiščne položaje. Do avstrijskega protinapada je prišlo 2. maja. Avstrijske enote so prodrle do Slovenj Gradca in Vuhreda v Dravski dolini. 8. […]
Jugoslovanska Zvezna skupščina je 28. aprila 1948 po hitrem postopku sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Šlo je za ≫drugo nacionalizacijo≪. Dopolnilna nacionalizacija je bila eno izmed dejanj, s katerimi je hotela KPJ komunističnemu svetu dokazati svojo pravovernost in zanikati sovjetske obtožbe. Z ≫drugo nacionalizacijo≪ je KPJ vzpostavila državnosocialistične […]
