Učitelj in politik Vilmoš Tkalec, ki se je rodil 8. januarja 1894 v Turnišču, je postal predsednik Murske republike, ki je bila politična in upravna ureditev v Prekmurju od 29. 5. do 3. 6. 1919. Po razglasitvi Madžarske republike svetov (sovjetov) je postal 12. aprila 1919 vodja sveta Slovenske krajine. 29. maja je dosegel razglasitev […]Preberi več .

Na pobudo britanske zasedbene oblasti so 6. januarja 1946 začele oddajati slovenske radijske oddaje na Koroškem. Na ta dan je bil prvi prenos, in sicer recitacije Helmuta Hartmana v Borovljah. Kmalu zatem se je v okviru ORF izoblikovalo samostojno uredništvo za pripravo radijskega sporeda v slovenščini. Od prvih občasnih krajših informativnih oddaj (dve do tri […]Preberi več .

4. januarja 1834 se je rodil v Šoštanju Josip Vošnjak, politik, pisatelj in zdravnik. Bil je eden najpomembnejših borcev za Zedinjeno Slovenijo in predsednik Slovenskega pisateljskega društva. V slovenski dramatiki je Vošnjak pomemben člen med Linhartom in Cankarjem. V času, ko so dramatiki pisali predvsem enodejanke, namenjene nečitalniškim uprizoritvam, se je Vošnjak lotil celovečernih dram […]Preberi več .

Na današnji dan so odprli Otroško zabavišče sv. Cirila in Metoda v Trstu. Tako ime je namreč v začetku nosil otroški vrtec. Gre za ≫rojstni dan≪ slovenskega šolstva v središču Trsta. Nato so na zasedanju Ciril-Metodovega društva v Trstu 19. julija 1887 sprejeli predlog Lovra Žvaba, ki ga je podprl poslanec Ivan Nabergoj, da se […]Preberi več .

Novoletni nastop pred ljubljanskimi občinskimi svetniki je župan Ivan Hribar sklenil z mislijo: ≫Dovolite mi torej, da se vam ob sklepu svojih besed vnovič zahvalim za vašo trdoljubno delovanje na korist, čast in rast naše prestolnice …≪ Tako so 31. decembra 1903 začeli imenovati Ljubljano prestolnico Slovencev. Na začetku 20. stoletja je bila Ljubljana sicer […]Preberi več .

V Loki pri Zidanem Mostu se je 30. decembra 1942 rodil slovenski zgodovinar Janko Prunk, ki je med drugim tudi opozoril, da bi bil že čas, da bi politika zgodovino prepustila zgodovinarjem. Zapisal je: „Številni slovenski zgodovinarji srednje in mlajše generacije smo po vzpostavitvi demokratičnega družbenega sistema in nove politične kulture, ki nam je omogočila […]Preberi več .

Ena prvih italijanskih žrtev po zasedbi italijanskih sil v Trstu po 1. svetovni vojni je bil tržaški škof Andrej Karlin, čigar palača je postala tarča napada nacionalistične tolpe že 29. decembra 1918. Razgreteži, med katerimi je bilo tudi nekaj vojakov, so zaplenili škofov dnevnik. V njem je bilo kar precej Italiji in Italijanom nenaklonjenih beležk. […]Preberi več .

Če bi v znanosti podeljevali za zasluge medalje, bi jih nekaj zagotovo dobil slovenski fizik in izumitelj Julij Nardin, ki se je rodil v Gorici 28. decembra leta 1877. Bil je inovator, ki je klasično poučevanje zamenjal s poskusi in razpravljanjem o novostih v znanosti in tehniki. Po originalni poti je izumil elektronko, zgradil dobro […]Preberi več .

V Celovcu so 27. decembra 1869 ustanovili slovensko politično društvo Trdnjava, ki je sprejelo mladoslovensko usmeritev boja za zedinjeno Slovenijo. Ime naj bi ponazarjalo naravno lego dežele, ki je bila z vseh strani obdana z vencem gora. Trdnjava je podprla taborsko gibanje in sprejela tudi jugoslovanski program. Koroško nemško javnost in oblasti je Trdnjava razburila […]Preberi več .

Mnogi ocenjujejo, da je bil Štefan Modrinjak najbolj nadarjen slovenski pesnik pred Prešernom. Rodil se je 23. decembra 1774 v Središču. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu. Leta 1800 je bil posvečen v duhovnika. nato pa je kaplanoval v Sv. Miklavžu, Veliki Nedelji in Ormožu. Leta 1806 je postal župnik v Sv. Tomažu, 1814 pa v […]Preberi več .