Rodovniki, družinska drevesa, korenine Slovenije
Danes je na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu odmeval razigran otroški smeh in ubrana pesem. Državna sekretarka Vesna Humar je namreč v prostorih urada sprejela družinski Otroški pevski zbor Škrjančki. Sestavlja ga devetnajst bratrancev in sestričen, starih med štiri in šestnajst let iz Mendoze, ki pod vodstvom svoje babice, […]Preberi več .
15. septembra 1944 se je v Veliki Lanzi pri Čepovanu sestala skupščina primorskih odposlancev in izvolila 12-članski Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje s predsednikom Francetom Bevkom. Odbor se je po vojni preselil v Trst. 15. septembra 1947 pa je začela veljati mirovna pogodba z Italijo med zavezniškimi in pridruženimi silami, ki jo je 10. […]Preberi več .
V času, ko se obuja plovba po Ljubljanici, povejmo, da je zaplul po njej prvi parnik 14. septembra 1840. Sicer je po reki že do 19. stoletja potekal živahen čolnarski promet, med letoma 1800 in 1850 pa so bile na njej zelo priljubljene družabne vožnje s čolni. Ljubljanski imenitniki so na reki poleti prirejali gostije […]Preberi več .
≫Reka, Trst, Gorica naša so pravica,≪ je bila parola, ki je donela po Sloveniji ob zahtevah pravične meje z Italijo po drugi svetovni vojni. Po kapitulaciji Italije so slovenski partizani nekaj časa res obvladovali Gorico. Enote obnovljene primorske operativne cone so v predmestjih Gorice vzpostavile pravo bojno črto, imenovano goriška fronta. Na njej sta se […]Preberi več .
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je danes udeležil spominske slovesnosti pred spomenikom štirim ustreljenim junakom v Bazovici. Minister je zbrane nagovoril ter skupaj z generalnim konzulom RS v Trstu Gregorjem Šucem v spomin in slavo bazoviškim junakom položil venec. V pozdravnem nagovoru je minister poudaril, da mu je v […]Preberi več .
Tržaški Slovenci so ob času razpada Avstro-Ogrske 11. septembra 1918 v Trstu ustanovili slovenski tržaški narodni svet. Njegovi predstavniki so bili vključeni v tržaški Odbor za javno blaginjo. Trstu so namreč ob propadu Avstro-Ogrske grozili lakota in socialni nemiri. Odbor za javno blaginjo je poslal v Benetke tričlansko delegacijo, ki je povabila italijansko vojsko, naj […]Preberi več .
Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je včeraj udeležila spominske slovesnosti ob obletnici ustrelitve bazoviških junakov pred rektoratom Univerze v Ljubljani. V pozdravnem nagovoru je državna sekretarka izpostavila simboliko kraja, kjer se tradicionalno odvija slovesnost v osrčju Slovenije, »tu, pred sedežem ustanove, na kateri […]Preberi več .
10. septembra leta 1905 so odkrili v Ljubljani spomenik pesniku dr. Francetu Prešernu. Izdelal ga je akademski kipar Ivan Zajec. Ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je sprožil idejo za postavitev Prešernovega spomenika v Ljubljani, je zapisal: ≫Za nobeno stvar se ni pri nas s tako lahkoto zbiralo kot za ta spomenik. Ni fraza, ampak gola […]Preberi več .
V Kamni Gorici se je 9. septembra 1792 rodil slovenski slikar Matevž Langus. Ko je poleti 1834 naslikal portret Primčeve Julije, ga je med nastajanjem slike v ateljeju obiskoval France Prešeren. Langus je bil osrednji ljubljanski bidermajerski portretist, zato je prav on naslikal tudi osebe iz Prešernovega kroga – tako Čopa kot Smoleta. Kritik France […]Preberi več .
Med obema vojnama in prva leta po drugi svetovni vojni je bil najpomembnejši član ljubljanske Drame operni pevec in gledališki igralec in pedagog Ivan Levar. Rodil se je na Rakeku 8. septembra 1888, umrl pa je 28. novembra 1950. Igrati je začel s slovesom operne pevske kariere, ki se ji je moral zaradi bolezni odreči. […]Preberi več .