Rodovniki, družinska drevesa, korenine Slovenije
Deželni knez nadvojvoda Karl II. je 6. aprila 1580 izdal v Gradcu tako imenovani karolinški rudarski red, ki je podrobno opredeljeval pravice in dolžnosti rudarjev in rudniških uslužbencev ter upravitelja Rudnika živega srebra v Idriji. Dunajski deželni zbor je do leta 1918 dobival iz idrijskega rudnika velike dobičke. Rudnik v Idriji je bil dolga leta […]
Leta 1869 je Josip Ogrinec, ki se je rodil 5. aprila 1844, v Slovenskem glasniku objavil prvi šahovski problem. Na Slovenskem je bil šah razširjen že v 1. polovici 19. stoletja. Leta 1859 so ustanovili v Trbižu prvi šahovski klub. Šahovska omizja so delovala v Celovcu, Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Idriji in v drugih mestih […]
Časi se spreminjajo. Sedaj, ko prihajajo Hrvati s trebuhom za kruhom na delo v Slovenijo, spomnimo na življenje pred 150 leti, ko je bilo obratno. 4. aprila 1860 so začele objavljati Novice potopis Janeza Trdina z naslovom Kranjci na Hrovaškem. Že sredi 19. stoletja so ob sv. Katarini, to je konec novembra, dekleta s slovenske […]
V Kraljevini Jugoslaviji se je 3. aprila 1941 začela tajna mobilizacija, saj je vse kazalo, da bo prišlo do napada Nemčije in Italije. Javna mobilizacija je bila objavljena šele en dan po napadu, to je 7. aprila. Medtem ko redna vojska ni nudila posebnega odpora, so pokazali veliko narodno zavest študentje ljubljanske univerze, ki so […]
V Slovenskem listu je 1. aprila 1899 izšla kritika pesniške zbirke Ivana Cankarja Erotika. Kritik je zapisal: ≫Te pesmi pa že stoje na vrhuncu ‘lepih časov’. Ljubica se pesniku vedno valja po divanu, on pa postaja nervozen. Kar ni mogel stlačiti v verze, spisal je o ‘zopernem mehkem telesu’ v prozi, Svetla luna igra tudi […]
31. marca 1931 so izvedli ljudsko štetje v Dravski banovini, kot so imenovali Slovenijo v Kraljevini Jugoslaviji. Našteli so 1.144.298 prebivalcev. Po šestojanuarski diktaturi so oktobra 1929 razdelili Jugoslavijo na devet banovin, imenovanih po rekah in Primorju. V duhu državne in narodne enotnosti pri razmejitvah mnogokrat niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih mej. Ozemlje Slovenije je […]
Prvi predsednik sindikata Neodvisnost je bil France Tomšič. Po letu 1990 je bil eden glavnih pobudnikov pluralizacije sindikalnega gibanja in pobudnik ustanovitve sindikata Neodvisnost, ki so ga ustanovili v 30. marca 1990. Od leta 1990 do 1992 je bil poslanec oziroma delegat v družbenopolitičnem zboru v prvi demokratično izvoljeni skupščini. Leta 1992 je bil tudi […]
29. marca 1874 se je v Kamniku rodil slovenski general in pesnik Rudolf Maister, ki je s premišljenim delovanjem ohranil Maribor in severno mejo za Slovenijo. Opravil je več šol za častnike, napredoval v stotnika in postal poveljnik podčastniške šole. Na začetku 1. svetovne je služboval v Mariboru, kjer je kot major postal poveljnik črnovojniškega […]
Zaradi kmečkih nemirov so uvedli na Kranjskem izredno stanje. 28. marca 1848 zvečer je 300 do 500 Ižancev napadlo grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Ker so župnišče zavarovali vojaki, so se puntarji obrnili proti lovskemu gradiču Namršel pri Želimljah in ga oplenili. Na območju ižanske graščine – na gospostvih […]
V letih 1816 in 1817 je zavladala na Slovenskem takšna lakota, da so revežem na Kranjskem in Primorskem brezplačno delili tako imenovano rumfordsko juho. Poimenovali so jo po ameriškem fiziku Benjaminu Thompsonu Rumfordu, ki se je rodil 26. marca 1753. Med osvobodilno vojno je pobegnil iz Amerike in delal na bavarskem dvoru kot obrambni minister. […]
