Danes mineva 230 let, kar je v Parizu umrl slavni italijanski komediograf Carlo Goldoni (1707-1793). Izviral je iz Benetk, dolga leta pa je deloval v Parizu, kjer je tudi umrl. Pri svojem ustvarjanju se je naslonil na Moliera in postavil temelje novemu tipu italijanske komedije. Namesto mask je namreč vpeljal žive, polnokrvne like, ob tem je snov črpal iz sodobnega življenja. Še danes igrajo njegovo komedijo Krčmarica Mirandolina. Goldonijevo komedijo Le baruffe chiozzotte je Mirko Rupel prelil v primorsko narečje in prevodu dal naslov Primorske zdrahe.
Carlov oče Giulio je slovel kot odličen zdravnik v Benetkah. Glas o njem je šel daleč po deželi in prišel celo do Vipave, kamor ga je leta 1726 poklical tamkajšnji grof Franc Anton Lanthieri, ki je že nekaj let bolehal. Giulio Goldoni se je podal na pot s svojim mladim sinom Carlom, ta pa je kasneje v svojih v francoščini pisanih ‘Memoires’ popisal svoje bivanje pri vipavskem grofu Lanthieriju v tamkajšnjem dvorcu. V svojih zapisih Goldoni opisuje tudi hrano in običaje Vipavske doline. Skupaj z očetom je namreč mladenič štiri mesece bival v Nemški Furlaniji (Friuli tedesco) in na Kranjskem (Carniola).
V svojih spominih je Vipavo označil kot Vipack. Goldoni je zapisal, da so pri vsakem obedu ali večerji servirali po dve juhi, eno s prikuhami in drugo z zelenjavo, med krožnike pa so postavili velike količine ječmena. Ječmen so namakali v pečenkino omako, češ da to pospešuje prebavo. Pohvalil je tudi izvrstna vina, med njimi je bilo neko rdeče, rekli so mu ‘fa-fan-ciulli’, kar je dajalo povod za nespodobne besedne igre, ki so bile takrat tudi pri ‘boljših’ damah v navadi.« Staremu grofu Lanthieriju se je zdravje, morda tudi zaradi obilne hrane, izboljšalo in Goldonija sta odšla nazaj proti Benetkam.
Carlo Goldoni je v svojo komedijo Il Cavaliere di buon gusto (1750) vključil tudi prizor o srečanju neapeljskega grofa Ottavia s človekom, ki se mu je prišel ponudit za hišnega upravitelja. Ko pa ga je grof vprašal, kje da je služboval, mu je prosilec za službo odgovoril, da je podobno službo opravljal pred tem »in una citta che si chiama Vipacco«. Na grofovo vprašanje: »Vipacco? Dov’è questo Vipacco?«, mu je prosilec odgovoril: »Nel principio della Germania fra il Friuli Tedesco, e la Stiria.«
Grof je nato zatrdil, da sicer dobro pozna Evropo, a za to mesto še ni slišal, vedel pa je že, da je Vipava mali kraj. Kandidat za službo pa mu je zatrjeval, da je Vipava mesto. Nato je grof s pomočjo svojega knjižničarja v leksikonu ugotovil, da je »Vipacco Borgo d’Italia nel Friuli Contea di Gorizia vicino alla sorgente d’un fiume, da cui prende il nome«. Ker je grof spoznal, da mož, ki naj bi služboval v Vipavi, ne govori resnice, ga je odslovil z besedami: »Siete un briccone (nesramnež)«.