V srednji Evropi je najbolj razširjen priimek Horvat. Pri nas pa je to drugi najpogostejši slovenski priimek je Horvat, takoj za Novakom. Pravzaprav sta oba priimka skorajda enakega izvora, gre za priseljence.
V Sloveniji je na novega leta dan 2021 živelo 9378 Horvatov. Število je skorajda enako kot pred 50-imi leti: 9323. Leta 1997 pa je bilo Horvatov kar 10.393. Dve tretjini jih živi v Pomurju in Podravju. Na Gorenjskem jih je kakih 600, največ v okolici Domžal in Kranja. Na Hrvaškem živi 19.900 Horvatov, največ na severozahodu. Horvat je na lestvici najpogostejših priimkov tako v Sloveniji kot na Hrvaškem na drugem mestu.
Daljša članka o priimku Horvat sta objavljena v Gorenjskem glasu na zadnji oktobrski in prvi novembrski petek. Petkovo rubriko Gorenjski priimki pripravlja profesor zgodovine Tino Mamić, avtor knjige Priimki, njih izvor in pomen. Doslej so bili opisani priimki:
Naglič, Nagel, Starman, Gerjolj, Grjol, Gerjol, Lombergar, Lomberger, Rozman, Škerjanec, Škrjanc, Škerjanc, Škrjanec, Oblak, Čušin, Erjavec, Rjavec, Bernik, Berdnik, Brdnik, Primožič, Praprotnik, Jerman, Mrčun, Merčun, Merčon, Merčan, Lukan, Lukančič, Luka, Zupan, Župan, Zupančič, Župančič, Kranjc, Kranjec, Kranc, Janša, Vovk, Vouk, Havel, Hawlina, Havlina.
Gorenjski glas je začel izhajati leta 1947. Ob imenu ima sliko gorenjskega, slovenskega naglja, ki je povezan tudi s prvim opisanim priimkom. Glas izhaja v Kranju ob torkih in petkih. Gre za najpomembnejši gorenjski časopis, ki izhaja v nakladi 19.000 izvodov in ima branost 65.000 bralcev. Časnik je naprodaj v prodajalnah časopisov, cena izvoda pa je 2 evra.
“Priimki so naša identiteta. Vsak priimek ima svojo zgodbo, tako kot ima vsak rod svojo zgodbo. Iskanje korenin pa je pomembno, ker se tako dviga tudi samozavest,” pravi avtor rubrike.
Več o njegovi knjigi najdemo tudi v televizijski oddaji: KLIK
Knjigo, v kateri je na 256 straneh predstavljeno 99 priimkov, pretežno primorskih, lahko naročite pri avtorju za 26 evrov: KLIK