SLOVENSKI ROD

Matična digitalna revolucija

Matične knjige ljubljanske nadškofije so preslikali in objavili na svetovnem spletu. To je že drugi od treh slovenskih arhivov. Za mariborskim nadškofijskih arhivom, ki je postal spletni pionir lani. V času epidemije se je tako začela prava »matična« digitalna revolucija, ki so jo rodoslovci čakali desetletja.

Nadškofijski arhiv Ljubljana je 28. maja na spletu objavil digitalizirane matice. Za raziskovalce in ljubitelje rodoslovja je to pomemben dogodek, saj so bili zadnjega pol leta slovenski arhivi zaradi koronskih ukrepov zaprti. Tako pa je sedaj omogočen dostop do krstnih, poročnih in mrliških knjig kar iz domačega naslanjača.

Nekoč ena, danes dve škofiji

Nadškofijski arhiv Ljubljana zajema 239 župnij ljubljanske nadškofije in novomeške škofije. Torej ljubljanske nadškofije v obsegu pred zadnjo delitvijo. Niso pa na internetu objavljene vse knjige, ampak samo tiste, ki so jih začeli pisati pred letom 1850. Razlog so kasnejši dopis, ki so mlajši od sto let. Sto let nedostopnosti podatkov namreč zapoveduje cerkvena zakonodaja. Druge knjige so na voljo v celoti.

Na internetu pa niso objavili družinskih knjig. Izjemno praktične za raziskovanje so namreč družinske knjige, ki pa nimajo pravne veljave, saj so jih župniki vodili za pastoralne namene. Zatorej se bo še vedno potrebno odpraviti v arhiv.

Matične knjige, krstne, mrliške in poročne, so objavljene na portalu Matricula Online, kjer najdemo tudi že mariborske matice in avstrijske. Ljubljanska zbirka zajema župnijske matične knjige za obdobje preko 300 let, vse od leta 1583 naprej. Leta 2008 je ljubljanski arhiv hranil 4177 enot matičnega gradiva (krstnih, poročnih, mrliških knjig in indeksov) od tega 3495 originalov, 235 dvojnikov, 156 matičnih knjig iz obdobja francoske okupacije in 291 indeksov.

Krsti, pogrebi, poroke in indeksi

Opis vsake župnije zajema obdobje, v katerem so se pisale matične knjige. Digitalizirane knjige so razdeljene na šest kategorij: krstne, poročne in mrliške matice ter krstni, poročni in mrliški indeksi. Indeksi, abecedni, običajno priimkovni, so izredno dragoceni, saj precej olajšajo, oziroma skrajšajo iskanje. Pri uporabi slednjih je treba upoštevati, da kakšen vpis tudi manjka in je vedno dobro preveriti tudi vpise v matico. Ob opisu župnije je tudi zemljevid kraja iz najstarejšega zemljevida slovenskih krajev iz konca 17. stoletja. Dobrodošlo je tudi, da so našteta naselja posamezne župnije, kar olajša iskanje. Zelo koristno bi bilo, če bi dodali nemške prevode imen župnij in naselij po županijah, saj so v matičnih knjigah iz 19. stoletja marsikje samo nemška imena. Velikokrat napisana tudi v nečitljivi pisavi.

Matricula

Pregled matičnih knjig je brezplačno dostopen preko spletne strani Matricula-Online, ki je zadnja leta prvovrstni spletni vir za rodoslovne raziskave v Srednji Evropi. Tako lahko rodoslovci iz Amerika ali Avstralije poiščejo svoje prednike in izsledijo družinske korenine kar preko spleta.

Med tremi slovenskimi škofijskimi arhivi sta trenutno na spletu dostopna Maribor in Ljubljana. Za Slovence sta zanimiva tudi arhiva iz Celovca in Gradca, kjer živi veliko Slovencev. Manjka tako le še arhivsko gradivo Škofijskega arhiva Koper.

Slovenski pionir v rodoslovju Peter Hawlina je ob tem pomembnem dogodku pozdravil objavo novih matic in zapisal, da smo tudi Slovenci že dolgo dejavni v prenašanju arhivskega gradiva na splet. Hkrati pa smo samo Slovenci po prvi objavi matičnih knjig mariborske nadškofije doživeli tudi njeno zaprtje. Šele po nekaj letih, v času epidemije, so se matice vrnile na splet. Zdajšnja odločitev je v njegovih očeh zgodovinska prelomnica v slovenski duši. Dodaja pa, da Slovensko rodoslovno društvo (SRD) za prvi vpogled v raziskanost slovenskega rodoslovja že dolga leta objavlja referenčni indeks oseb in porok, ki je dostopen na spletni strani rodoslovje.si.

Hawlina poudarja, da bi poleg matic toliko bolj pričakovali objavo popisa župljanov (Status animarum), ki spada v kategorijo podatkov, ki sicer niso uporabni za pravne postopke.

DELITE
Exit mobile version