Plebiscit v Beneški Sloveniji je bilo dejanje, ki je naredilo hud udarec slovenskemu narodu. Po določbah miru na Dunaju je po izgubljeni vojni Avstrije z Italijo sicer vsa Benečija prišla pod Italijo, vendar so se Italijani vseeno odločili za plebiscit. Organizirali so ga 21. in 22. oktobra 1866, vendar je bil rezultat že vnaprej znan. Na plebiscitu v Beneški Sloveniji, kjer je imela od okoli 14.000 prebivalcev volilno pravico le četrtina, so se izrekli za priključitev k Italiji.

V Furlaniji in Beneški Sloveniji je bilo sovraštvo do Avstrije tradicionalno. Ozemlje je prišlo leta 1797 pod Avstrijo, ki je ukinila vse avtonomne, več stoletij trajajoče pravice. To je vplivalo na odnos prebivalcev do Avstrije. Leta 1848 so bili v Beneški Sloveniji prebivalci za beneško republiko in tudi ob vojnah leta 1859, 1866 ter 1864, ob garibaldinskem uporu v Furlaniji, so bili prebivalci na strani Italijanov.

Po plebiscitu je nova oblast začela Slovence italijanizirati in jim ni vrnila nekdanje samouprave. Že leta 1866 so se nehale slovenske pridige v številnih krajih. Šole so bile italijanske. V času plebiscita je bilo 90 odstotkov prebivalcev nepismenih. Do nastopa fašizma je ostala pridiga v slovenščini le še v kakšnih 30 krajih.

Vir: Vas Topolovo v Beneški Sloveniji/Wikipedija