V Slovenskem listu je 1. aprila 1899 izšla kritika pesniške zbirke Ivana Cankarja Erotika. Kritik je zapisal: ≫Te pesmi pa že stoje na vrhuncu ‘lepih časov’. Ljubica se pesniku vedno valja po divanu, on pa postaja nervozen. Kar ni mogel stlačiti v verze, spisal je o ‘zopernem mehkem telesu’ v prozi, Svetla luna igra tudi precej veliko vlogo. Ni čudno! Pohotnost jo prekaša. Ta piruh je zaprtek; kdor ga kupiš, odpri okno, da ti ne okuži zraka.≪

V literarnih krogih je veljalo že pred izidom zbirke prepričanje, da bodo pesmi razburkale javnost. Urednik kulturne rubrike Slovenskega naroda Fran Govekar je v pismu Cankarja spodbujal k izdaji knjige in napovedoval: ≫To bo vika in krika!≪

Pravi škandal se je začel šele čez nekaj dni. Knjige ni bilo več mogoče dobiti in kmalu se je razvedelo, da je vso dosegljivo naklado takoj po izidu pokupil ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Od 1000 izvodov jih je prišlo samo (do ponatisa) okoli 300 v roke bralcev, vsi drugi pa so končali v škofiji oziroma ognju, saj je škof ukazal knjige sežgati.

Fotografija: Wikipedija