V času, ko je že krvavela Evropa, sta zunanja ministra Nemčije in Sovjetske zveze 23. avgusta 1939 podpisala protokol o prijateljstvu, nenapadanju in delitvi interesnih sfer. Pogodba je imela skrivne dodatke, s katerimi so si nacisti in komunisti razdelili interesna območja. SZ so pripadale baltske države z izjemo Litve in Besarabije, Poljsko pa sta si podpisnici razdelili.

To je bil čas, ki se ga komunisti nikjer v Evropi ne spominjajo radi. Iz programske usmeritve slovenskih komunistov je čez noč izginila protifašistična usmeritev. Zamenjala so jo razredno obarvana gesla. Iz programov komunistov je izginila zahteva po konfrontaciji fašizem – antifašizem. Vojna je postala ≫imperialistična≪, razlike med fašističnimi in demokratičnimi državami so izginile, center ≫imperializma≪ pa se je čez noč preselil iz Berlina v London.

To je pomenilo tudi enostransko prekinitev sodelovanja slovenskih komunistov z ljudsko frontnim gibanjem. Prišlo je do prvega izigravanja komunistov. Edvard Kardelj je pri poskusu ustanovitve Zveze delovnega ljudstva Slovenije politično vsebinsko spremenil dogovor o koaliciji. Zato se je Slovenska kmečka stranka javno distancirala od svojega podpisa na letaku in kritizirala politiko KPS, češ da je hotela zvezo izkoristiti zase.

Fotografija: Edvard Kardelj/Wikipedija