Takoj po podpisu mirovne pogodbe z Italijo, ko je bilo jasno, da bo Gorico dobila sosednja država, so se partijski vrhovi odločili: če so nam vzeli Gorico, bomo svetu dokazali, da lahko zgradimo novo. 18. aprila 1948 so ustanovili poseben delovni odbor za graditev Nove Gorice. Odločitev za postavitev novega mesta je bila lahka – politična. Sprejeli so jo februarja 1947.

Aprila so naredili osnutke novega mesta, julija pa je mesto dobilo ime – Nova Gorica.

Teže je bilo odločitev uresničiti. Milijardo takratnih dinarjev so namenili za zgraditev stanovanj za 10.000 ljudi, upravna poslopja, komunalne naprave, urbanistični načrt, vodovode itd. Vnaprej so se odločili, naj bi ekonomsko jedro mesta tvoril lesni kombinat s tovarno pohištva, tekstilna tovarna, pivovarna, tiskarna, vinska klet in moderno vrtnarsko podjetje. Centralnemu komiteju Ljudske mladine Jugoslavije so predlagali in ta je že naslednje leto pripravil velike delovne akcije prostovoljnega dela 5000 mladincev. Od teh jih je bilo 3000 iz Slovenije, drugi pa iz drugih republik. Pravi razvoj Nove Gorice se je začel šele po odpravi okrajev leta 1965. Po tem se je uveljavila kot obmejno mesto in začela prevzemati vlogo stare Gorice.

Fotografija: Wikipedija