10. septembra leta 1905 so odkrili v Ljubljani spomenik pesniku dr. Francetu Prešernu. Izdelal ga je akademski kipar Ivan Zajec. Ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je sprožil idejo za postavitev Prešernovega spomenika v Ljubljani, je zapisal: ≫Za nobeno stvar se ni pri nas s tako lahkoto zbiralo kot za ta spomenik. Ni fraza, ampak gola istina, ako rečem, da so ljudje kar tekmovali, da prineso svoje prispevke.≪

V Ljubljani se je pred tem vnel silovit spor okoli kraja, kje bo spomenik stal. Priznani in na Dunaju uveljavljeni slovenski arhitekt Maks Fabiani se je odločil za Marijin trg pred frančiškansko cerkvijo. Na dan odkritja se je zbralo pred Prešernovim spomenikom kar 20.000 ljudi. Kmalu pa se je oglasil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič s protestnim pismom županu Ivanu Hribarju. Zapisal je, da je nad Prešernom ≫nesramno odgaljena ženska podoba≪, ki jo je treba zamenjati s spodobno oblečeno muzo. Ivan Hribar se ni ravnal po škofovi zahtevi.

Fotografija: Ivan Zajec, kipar/WIkipedija