V Kraljevini Jugoslaviji se je 3. aprila 1941 začela tajna mobilizacija, saj je vse kazalo, da bo prišlo do napada Nemčije in Italije. Javna mobilizacija je bila objavljena šele en dan po napadu, to je 7. aprila.

Medtem ko redna vojska ni nudila posebnega odpora, so pokazali veliko narodno zavest študentje ljubljanske univerze, ki so se jim pridružili srednješolci pa tudi drugi mladi ljudje. Slovenski mladi svet je zajelo mrzlično navdušenje za obrambo domovine.

Zbiranje prostovoljcev se je brž sprevrglo v nekakšno tekmo, kdo jih bo najprej in največ zbral. Prvi so bili primorski študentje, ki so ustanovili Soško legijo. Liberalni študentje, ki so se jim pridružili tudi katoliški, so ustanovili Akademsko legijo, ki je zbrala 700 prostovoljcev.

Poveljstvo ljubljanske divizije je na stotine študentov, vajencev, mladih obrtnikov in kmečkih fantov pošiljalo v živinskih vagonih brez orožja in vojaške opreme v Zagreb. Nekaj sto teh je obtičalo v Novem mestu. Tisti, ki so prispeli v Zagreb, so se zbrali v vojašnici Zrinjski. Mnoge od njih so ustaši, ki so na Hrvaškem še prevzemali oblast, pridržali, nekatere tudi postrelili.

Iz zaporov jih je reševal v imenu slovenskega Rdečega križa pobegli rodoljub Lojze Colnar, ki se je iz Kranja pred Nemci umaknil v Zagreb.

Grb/Wikipedija