12. junija 1773 je dvorna pisarna na Dunaju izdala odlok, s katerim je zahtevala, naj se v Ljubljani ustanovi normalka ter za ravnatelja postavi Blaža Kumerdeja.

Slovenski jezikoslovec Blaž Kumerdej se je odločno zavzemal za ustanovitev šol na Kranjskem s poukom v slovenskem jeziku. Na Dunaj je poslal načrt, ki je nasprotoval vladni praksi uvajanja zgolj nemških šol in bil izviren tudi glede ureditve hrvaščine, dalmatinščine in preostalih sorodnih jezikov, ki naj se ≫spravijo v domači jezik≪. Kumerdej je poleg tega prosil za tiskanje dobrih izvirnih knjig v slovenščini in prevodov. Izjave učenih mož o predlogu so bile različne. Skupno so odklonili misel o jugoslovanskem občevalnem jeziku, medtem ko si glede preostalih točk niso bili enotni.

Kranjsko deželno glavarstvo je Dunaju odgovorilo, da so predlogi Blaža Kumerdeja neizvedljivi in nepotrebni. Na Dunaju s skromnimi predlogi kranjskega deželnega glavarstva niso bili zadovoljni. Zahtevali so uvedbo normalke. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od šest do trinajst let, so jo 2. novembra 1775 odprli. Čeprav je bilo od 120 učencev nemških le 20, je bil pouk v nemščini.

Fotografija: Blaž Kumerdej, Dictionarium slavo-carniolicum (1787)/Wikipedija