Predsedstvo ZZB NOB se je 10. oktobra 1989 z zamudo odločilo, da bo sodelovalo na okrogli mizi novo nastajajočih slovenskih političnih strank, vendar pod pogojem, da gre zgolj za posvetovalno in usklajevalno telo. Praktično je bilo takrat v veliki meri z delom okrogle mize že konec, bistvo sporov pa prav v (ne)obvezujočnosti sklepov.

Že na prvem sestanku so se pojavile težave, saj predstavnik uradne oblasti Peter Bekeš (ZKS) ni imel mandata za pogajanja, oziroma, kot je sam izjavil, ni imel pooblastil za razpravo o vsebinskih vprašanjih, zato je kar med sejo odšel na posvet s svojim vodstvom. Na jezo alternative pa je čez nekaj dni še predsedujoči Jože Smole izjavil, da so srečanja zgolj mesto konzultacij ter dogovarjanj in da okrogla miza nikogar ne bo zavezovala k ničemur. To se je kaj kmalu pokazalo, saj je republiška skupščina ustanovila lastno delovno skupino za oblikovanje zakonov o volitvah. Nazadnje se je Okrogla miza sestala 24. oktobra, alternativa pa je odgovorila na (samo)vprašanje ≫Zakaj na Okrogli mizi ne želimo več sodelovati?≪ in ZK očitala, da v skupščini niso zagovarjali dogovorjenih stališč o volilnem sistemu …