15. septembra 1944 se je v Veliki Lanzi pri Čepovanu sestala skupščina primorskih odposlancev in izvolila 12-članski Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje s predsednikom Francetom Bevkom. Odbor se je po vojni preselil v Trst.

15. septembra 1947 pa je začela veljati mirovna pogodba z Italijo med zavezniškimi in pridruženimi silami, ki jo je 10. februarja podpisalo 21 držav, med njimi tudi Jugoslavija. S to pogodbo si je Slovenija dejansko priključila Primorsko, ki je bila več desetletij izpostavljena poitalijančevanju.

To pomeni vrnitev več kot četrtine slovenskega ozemlja in tretjine prebivalstva in je, poleg priključitve Prekmurja po prvi svetovni vojni, zagotovo eden najpomembnejših dogodkov pri združevanju slovenskega naroda v eno državo. Če takratno komunistično vodstvo povojne Jugoslavije države ne bi zapeljalo na totalitarno stran železne zavese, bi lahko računali tudi na Trst, Gorico in Benečijo. Kljub vsemu pa predstavlja mirovna pogodba svojevrstno mednarodno priznanje Slovencev in tudi priznanje njihovega poltretje desetletje starega antifašizma. Bilo bi neodgovorno spregledati tako pomemben dogodek, je čez leta na proslavi obletnice dogodka dejal takratni predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade Janez Janša.

Fotografija: France Bevk/Wikipedija