V spominu je ostal komunistični ≫demokratični≪ surogat Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL). Naziv ni bil izviren, saj so v Ljubljani že 21. januarja 1923 ustanovili stranko podobnega imena – Socialistična stranka delovnega ljudstva. Vanjo so se združili slovenski komunisti in ljubljanska frakcija Socialistične stranke Jugoslavije, ki je izdajala glasilo Zarja. Krščansko socialno delavstvo, ki je bilo še pod močnim vplivom Slovenske ljudske stranke, je povabilo na združitev zavrnilo. Na parlamentarnih volitvah marca 1923 je SSDL zbrala v Ljubljani 1886 glasov, v mariborskem okrožju pa v koaliciji s socialisti 6000 glasov, toda mandata ni uspela dobiti.

Odnos komunistov do koalicijskih partnerjev je bil podoben kot kasneje v času komunistične revolucije in je tudi sedaj s strani zagovornikov komunizma. Na konferenci SSDL so komunisti dobili večino. Komunistična voditelja Fabjančič in Klemenčič, ki sta zagovarjala povezavo, sta bila obtožena likvidatorstva partije in izključena iz komunistične partije, SSDL je bila ukinjena, slovenski komunisti pa so se zopet priključili ostalim jugoslovanskim komunistom v Neodvisni delavski stranki Jugoslavije.

Fotografija: Delegati na konferenci SZDL mariborskega okraja, januarja 1962/Wikipedija