Na današnji dan: Zeleno zlato Savinjske doline

 Na današnji dan: Zeleno zlato Savinjske doline

Prvi stalni nasad hmelja v Savinjski dolini, ki ji sedaj pravijo dežela zelenega zlata, je zasadil hmeljar in narodnjak Janez Hausebbichler, ki se je rodil v Žalcu 13. januarja 1838. Bil je med organizatorji savinjskega tabora leta 1881 in celjske Zveze slovenskih posojilnic. Napisal je knjižico Navod o hmeljariji.

Pravi razmah proizvodnje hmelja se je pojavil šele v drugi polovici 19. stoletja. Da so tudi slovenska tla primerna za gojenje hmelja, so sicer spoznali že nekaj desetletij pred tem. Tako so v slovenskem delu Štajerske pred revolucijo 1848 po oceni dr. Ivana Geršaka ≫hmeljniki≪ zajemali 56 oralov kmetijskih površin. Največ so ga pridelali v celjskem okraju.

Hausenbichlerju so se kmalu pridružili še nekateri drugi podjetni Spodnjesavinjčani, predvsem žalski tržani in graščak Štrovseneka, Karl pl. Haupt. Tako je hmelj že v nekaj letih povsem preplavil polja v Spodnji Savinjski dolini. Leta 1880 so na Hausenbichlerjevo pobudo v Žalcu ustanovili Južnoštajersko hmeljarsko društvo, ki je prevzelo strokovni nadzor nad razvojem hmeljarstva na Slovenskem.

Fotografija: Hmelj/Wikipedija

DELITE