V Loki pri Zidanem Mostu se je 30. decembra 1942 rodil slovenski zgodovinar Janko Prunk, ki je med drugim tudi opozoril, da bi bil že čas, da bi politika zgodovino prepustila zgodovinarjem. Zapisal je: „Številni slovenski zgodovinarji srednje in mlajše generacije smo po vzpostavitvi demokratičnega družbenega sistema in nove politične kulture, ki nam je omogočila oziroma dovolila svobodno raziskovanje in izražanje, raziskali mnoga odprta zgodovinska vprašanja in rezultate teh raziskav objavili v znanstvenem tisku … Podoba in značaj dogajanja na Slovenskem med vojno, ki jo je mogoče strniti na osnovi teh raziskav, je najkrajše povzeta taka: Po fašistično nacistični okupaciji in razkosanju Slovenije se slovenski narod ni sprijaznil z okupacijo. Med Slovenci so se kmalu pokazali ljudje, že aprila, maja 1941 pripravljeni na odpor okupatorju – tudi oborožen – za osvoboditev in združitev vseh Slovencev v Zedinjeno Slovenijo. To pripravljenost je izkoristila majhna Komunistična partija Slovenije in si prilastila vodstvo upora … Toda od vsega začetka je KP (njeno celotno vodstvo) načrtovala in delovala tudi za socialno revolucijo boljševiškega tipa in za izključno vodstvo nad slovenskim narodom. Zoper slovenski narod se je začela še druga, skrita, boljševiška agresija, ki je izzvala prestrašenost in odpor v delu Slovencev, ki je bil izrazito anti komunistično usmerjen … Na Slovenskem se je leta 1942 poleg močnega protiokupatorskega narodnoosvobodilnega boja razmahnila še državljanska vojna.“

Fotografija: Wikipedija