Na današnji dan leta 1830 se je na dvorcu Schönbrunn (Dunaj) rodil Franc Jožef Karel (Franz Josef Karl) Habsburško-Lotarinški. Med 1848-1916 je kot Franc Jožef I. zasedal cesarski prestol na Dunaju, vladal je najdlje med vsemi Habsburžani.
Večkrat smo že zapisali, da ga je kar dvanajst let (1836-1848) vzgajal grof Ivan Krstnik (Johann Baptist) Coronini iz Šempetra pri Gorici.
Iz tega časa izvira anekdota, ki govori o tem, da naj bi bil cesar Franc Jožef v Šempetru že kot otrok, ko ga je vzgajal grof Coronini. Skupaj s sovrstnikom grofom Francem Coroninijem naj bi se potepal po mladi koruzi. Ob tem naj bi baje fantiča naredila precej škode. Toda zalotil ju je kmet, lastnik njive, ki naj bi ju nagnal proč. Kasneje naj bi se zgrozil, ko so mu povedali, da je nagnal samega prestolonaslednika. Seveda tale anekdota nima zgodovinske podlage, Franc Jožef je v resnici Goriško prvič obiskal šele kot cesar.
Prišel je petkrat, zadnjič se je mudil tudi v Šempetru pri Gorici, kjer se je 30. septembra 1900 poklonil na grobu svojega vzgojitelja.
O odmevnosti šempetrskega obiska med preprostimi ljudmi pa govori naslednja anekdota. Cesar naj bi v Šempeter prišel preoblečen v berača oz. klošarja in nihče ga ni spoznal. Šele v bližini pokopališča, ko naj bi prosil miloščine, ga je baje prepoznal mladostni prijatelj grof Franc Coronini. Grof naj bi se odkril in cesarju takoj poljubil roko ter mu priskrbel slavnostna oblačila. Seveda anekdota ni resnična, saj je bila cesarjeva pot skrbno načrtovana in pri ljudeh pričakovana. Vsekakor pa priča o veliki priljubljenosti in skorajda mitskem pojmovanju cesarske osebe pri ljudeh na goriškem podeželju.
Da je bil cesarjev obisk za ljudi očitno res pravi spektakel, ki je ponekod zapustil trajen spomin, priča naslednja anekdota. V Orehovljah je živel kmet Silič, ki je imel probleme s sosedom, zaradi dovoljenja za povečanje gospodarskega poslopja. Odrešil ga je sam cesarjev obisk. Ko se je sosed peš odpravil v Gorico občudovat cesarja, je kmet Silič s pomočniki v enem dnevu povečal svoje gospodarsko poslopje. Ob vrnitvi pozno ponoči je bil sosed nemalo presenečen, toda pritožbe niso pomagale. Takrat je veljal zakon, ki je določal možnost pritožbe le na dan gradnje.