Število priseljencev v Slovenijo narašča

 Število priseljencev v Slovenijo narašča

Selitveni prirast s tujino je bil v 2019 močno pozitiven (znašal je 16.213 prebivalcev) predvsem zaradi priseljevanja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, kajti iz držav članic EU se je v 2019 priselilo v Slovenijo 2.533 manj prebivalcev, kot se jih je iz Slovenije v te države odselilo.
Mednarodni dan migrantov se zaznamuje od leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990. Odločili smo se, da se bomo ob tej priložnosti nekoliko bolj poglobili v statistiko priseljevanja v Slovenijo in izseljevanja iz nje in jo postavili v kontekst Evropske unije.

Visoka rast prebivalstva Slovenije od leta 2018 je rezultat visoke rasti priseljevanja

Selitveni prirast s tujino (to je število, ki ga dobimo, ko od števila priseljenih odštejemo število odseljenih) je v Sloveniji v 2018 glede na prejšnja leta močno poskočil (iz 1.253 leta 2017 na 14.928 leta 2018). To se je nadaljevalo v letu 2019, ko je bil selitveni prirast 7,8 na 1.000 prebivalcev, kar nas je v EU po vrednosti tega kazalnika uvrstilo na peto mesto, pred Belgijo in Švedsko. Razlog za tolikšen prirast je bilo priseljevanje, saj se stopnja izseljevanja zadnja leta ni bistveno spreminjala. Posledica višje stopnje priseljevanja je rast prebivalstva Slovenije. V juliju 2020 je tako imela Slovenija že več kot 2,1 milijona prebivalcev.

Glavni razlog za večino selitev so boljše zaposlitvene možnosti v ciljni državi priseljevanja

Priseljevanje rešuje tudi v Sloveniji tako kot v številnih drugih evropskih državah specifične primanjkljaje na trgu dela. Vidimo lahko, da so selitveni tokovi iz Slovenije in v Slovenijo močno povezani z gospodarsko rastjo in stopnjo prostih delovnih mest v Sloveniji, saj je bil selitveni prirast s tujino najvišji v letih gospodarske konjunkture (2008, 2018 in 2019), medtem ko je bil v času visoke brezposelnosti zelo nizek ali celo negativen (2010 in 2014).

Glavni razlog za izdajo prvega dovoljenja za prebivanje je bila zaposlitev

Slovenija je v letu 2019 izdala 15 prvih dovoljenj za prebivanje na 1.000 prebivalcev in se je po vrednosti tega podatka uvrstila v EU na 4. mesto, za Malto, Ciprom in Poljsko. Glavni razlog za izdajo dovoljenja za bivanje v Sloveniji je bila v 2018 zaposlitev, in sicer za 64,6 %; za 26,5 % so bili to družinski razlogi, za 8,4 % pa šolanje. S temi podatki smo se uvrstili krepko nad povprečje EU, kjer je bila zaposlitev razlog za le 40,5 % prvih dovoljenj za prebivanje.

Velika večina priseljenih prihaja z območja nekdanje Jugoslavije

Od ljudi, ki so se v 2019 priselili v Slovenijo, jih je kar 78,5 % prišlo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, kar je največ po letu 2008, ko je njihov delež znašal 82,7 %. Daleč največji delež med priseljenimi iz nekdanje Jugoslavije predstavljajo priseljeni iz Bosne in Hercegovine (56,9 %), sledijo priseljeni iz Srbije (16,3 %) in Kosova (14,2 %).

Selitveni prirast s tujino je bil v 2019 močno pozitiven predvsem zaradi priseljevanja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, kajti iz držav članic EU se je v 2019 priselilo v Slovenijo manj prebivalcev (5.370), kot se jih je iz Slovenije v te države odselilo (7.903).

Zadovoljstvo z življenjem je med priseljenci nekoliko nižje

Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji na splošno v zadnjih petih letih narašča v vseh skupinah prebivalstva, a je bilo v 2019 med priseljenci za malenkost nižje (7,3 na lestvici od 0 do 10) kot med vsemi prebivalci skupaj (7,5).

Vir: Nejc Kebe, Statistični urad RS

DELITE