V šolskem letu 2020/21 je bilo med udeleženci izobraževanja v starosti 15 ali več let nekaj več kot 2.000 učencev, ki so obiskovali osnovno šolo, 73.800 je bilo dijakov, 64.200 pa študentov. Če bi k tem prišteli 17.400 mladih, ki so bili v šolskem letu 2019/20 vključeni v izobraževanje za odrasle, bi ugotovili, da je bilo v formalno izobraževanje vključenih nekaj več kot polovica (50,7 %) vseh prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 29 let.

V zadnjih treh desetletjih se je vključenost v izobraževanje zvišala. V srednjih šolah se je v šolskem letu 2020/21 izobraževalo nekaj več kot 96 % vseh mladih iz starostne skupine 15–18 let. Študijsko aktivnih je bilo skoraj 58 % mladih iz starostne skupine 19–23 let, kar je 35 odstotnih točk več kot pred skoraj 30 leti. Posledično se je zvišala dosežena stopnja izobrazbe mladih – po podatkih  za leto 2020 je višješolsko izobrazbo pridobilo 40 % mladih iz starostne skupine 26–29 let, kar je 26 odstotnih točk več kot v letu 1991.

Večina mladih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 24 let, je vključenih v izobraževanje. V 2020 je bilo v Sloveniji v tej starostni skupini 4,1 % takih, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli dokončano največ osnovno šolo in niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjši delež takih oseb v EU-27 je bil v 2020 le na Hrvaškem (2,2 %) in v Grčiji (3,8 %). Povprečje teh v EU-27 je bilo 9,9 %.

Povprečne mesečne bruto plače mladih so nižje 

Povprečna mesečna bruto plača mladih v starostni skupini 15–24 let je po podatkih strukturne statistike plač v 2019 znašala 1.245 EUR bruto; znašala je približno dve tretjini povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. Povprečna mesečna bruto plača v starostni skupini 25–34 let je znašala 1.564 EUR bruto, kar predstavlja približno pet šestin povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. Povedano drugače, mladi v starostni skupini 25–34 let so v letu 2019 na letni ravni v povprečju prejeli bruto plačo, ki je bila za približno dve povprečni mesečni bruto plači v Sloveniji nižja, mladi v starostni skupini 15–24 let pa za približno štiri povprečne mesečne bruto plače nižjo od povprečne letne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji.

Po izračunih Zavoda RS za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji v maju 2021 je znašala 7,7 %. Med mladimi aktivnimi prebivalci, starimi od 15 do 24 let, je bilo registriranih brezposelnih 13,8 %, kar je 6 odstotnih točk nad povprečjem celotne populacije. Stopnja registrirane brezposelnosti med 25- do 29-letniki je bila bližja stopnji, ki velja za celotno populacijo (8,5 %). Stopnji registrirane brezposelnosti med mladimi sta bili v obeh starostnih skupinah najvišji v pomurski statistični regiji (23,8 % in 11,9%) in v podravski statistični regiji (18,7 % in 11,3 %). Najnižji stopnji registrirane brezposelnosti v starostni skupini 15–24 let sta imeli goriška regija (8,7 %) in gorenjska regija (9,5 %), v starostni skupini 25–29 let pa gorenjska regija (6,1 %) in primorsko-notranjska regija (6,5 %).

Tveganje revščine 

Brezposelnost je pogosto povezana s tveganjem revščine in socialne izključenosti, čemur letos posveča pozornost tudi mednarodni dan mladih. V letu 2020 je v Sloveniji  vsak osmi prebivalec Slovenije (12,4 % prebivalcev) živel v gospodinjstvu z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine – to je bilo približno 254.000 prebivalcev. Med mladimi je bila stopnja tveganja revščine v letu 2020 nekoliko nižja (9,9 %). S tveganjem revščine se je med mladimi soočalo približno 16.000 moških in 14.000 žensk v starostni skupini 15–29 let. Slovenija je v letu 2019 s stopnjo tveganja revščine 12,0 %, znotraj Evropske unije, zasedla četrto mesto, nižjo stopnjo so imele samo Češka (10,1 %), Finska (11,6 %) in Slovaška (11,9 %). Povprečje v EU-27 je v letu 2019 znašalo 16,5 %.

Poleg oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine, pa se med osebe, izpostavljene tveganju socialne izključenosti uvrščajo osebe, ki so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Skupaj je bilo tveganju socialne izključenosti v Sloveniji v 2020 izpostavljenih 309.000 prebivalcev (15 %). Mladi v starostni skupini 15–29 let so bili temu tveganju izpostavljeni nekoliko manj – bilo jih je nekaj manj kot 13 %. Slovenija je v letu 2019 s stopnjo tveganja socialne izključenosti 14,4 % znotraj Evropske unije zasedla drugo mesto; nižjo stopnjo je imela samo Češka (12,5 %), povprečje v EU-27 je v letu 2019 znašalo 20,9 %.

Mladi največji uporabniki javnega prevoza 

Mednarodni dan mladih v letošnjem letu v sklopu Agende 2030 pozornost posveča tudi zmanjševanju globalnega segrevanja, na katerega vpliva tudi posameznikova izbira načina prevoza. Kot je pokazalo raziskovanje o dnevni mobilnosti iz leta 2017, so mladi (15–25 let) polovico svojih poti opravili z avtomobili, ta delež pa je med vsemi prebivalci Slovenije (15–84 let) znašal skoraj 68 %. Mladi so bili na 43 % poti z avtomobilom sopotniki, delež v celotni populaciji pa je znašal le eno osmino. Mladi (15–25 let) se v precej večji meri kot prebivalci, stari 26 ali več let, na pot odpravijo z uporabo javnega prevoza. Na ta način v enem letu opravijo za tretjino več kilometrov kot vsi, starejši od njih, skupaj.

Vir: Statistični urad RS