V Vatikanu so postavili slovensko božično drevo – kočevsko smreko, 75-letnica

 V Vatikanu so postavili slovensko božično drevo – kočevsko smreko, 75-letnica

Na trgu sv. Petra v Vatikanu so postavili 30 metrov visoko, 75 let stara in 7 ton težko smreka iz kočevskih gozdov

Do tega je prišlo po odločitvi Vlade Republike Slovenije in v dogovoru s Svetim sedežem. Okrašena bo z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski. Postavitev božičnega drevesa in spremljajoči promocijski dogodki bodo odlična promocija Slovenije, predvsem v luči predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. Projekt vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Otvoritvena slovesnost bo v Vatikanu 11. decembra 2020.

Projekt so na novinarski konferenci predstavili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, direktor Urada vlade za komuniciranje mag. Uroš Urbanija, etnolog prof. dr. Janez Bogataj, floristka dr.  Sabina Šegula in scenarist Igor Pirkovič. Na novinarski konferenci je bil predvajan tudi kratek predstavitveni film.

Direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija je poudaril, da je postavitev božičnega drevesa odlična priložnost za prepoznavnost Slovenije v svetu, za predstavitev Slovenije kot zelene države, hkrati pa simbolični znak močnih diplomatskih vezi med Vatikanom in Slovenijo. Z začetkom obeleževanja 30. obletnice neodvisnosti Slovenije v decembru 2020 in tekom leta 2021 je to tudi neke vrste otvoritveni dogodek. Prav tako je to tudi eden od mednarodnih projektov, ki utrjujejo prepoznavnost Slovenije v luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu EU. Kot zanimivost je izpostavil, da ima Slovenija to čast že drugič, prvič je bilo to leta 1996.

Slovenija je za okrasitev Svetega sedeža zagotovila tudi 42 manjših smrek in jelk, visokih od poldrugega metra do 6 metrov, ki so že v Vatikanu. Manjša okrasna drevesa bodo postavljena v uradnih prostorih. Prav tako bo Slovenija vatikanske prostore okrasila z adventnimi venci.

Minister Jože Podgoršek je izpostavil, da je gozd v Sloveniji simbol prepoznavnosti države. S trajnostnim, sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem Slovenija po njegovem mnenju zagotavlja trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostno rabo in upravljanje vira. Povedal je, da slovenska gozdarska šola temelji na enem od najbolj sonaravnih pristopov pri gospodarjenju z gozdom. Božična drevesa iz kočevskih gozdov, ki imajo FSC certifikat za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, so torej simbol odlik slovenskih gozdov in gozdarstva.

Ob tem je natančneje predstavil tudi izmerjene  dimenzije smreke: visoka je 30m, stara 75 let, težka 7 ton, volumen 5,33 m3, s premerom 67 cm. Avtohtono smrekovo božično drevo, kakor tudi ostala manjša drevesa smreke in jelke, imajo tudi FSC certifikat.  Projekt priprave in prevoza božičnih dreves se financira iz Gozdnega sklada, ki je med drugim namenjen promociji gozdov in gozdarstva ter rabe lesa in lesnih proizvodov in gozdno-lesnih verig.

Poleg zelenega sporočila pa je kočevska smreka v svet ponesla tudi etnološko slovensko izročilo. Pri odločitvah, kakšno okrasje je najbolj slovensko in zato najbolj primerno, je pomagal izjemni poznavalec slovenske etnografske dediščine dr. Janez Bogataj, ki je predstavil ornament – šesterolist. To je eden od temeljnih elementov, ki se uporablja v slovenski kulturni dediščini. Najbolj pogosto so ga uporabljali kot okras in simbol na hišnih tramovih, na vratnih  krilih, na stranicah skrinj, ipd. Okras je izdelan iz lesa, ki je prav tako povezan s slovenskim človekom. Poleg zvezd repatic z zvezdo v obliki šesterolista, bo smreko krasilo še nekaj samih šesterolistnih zvezd.

Sabina Šegula, floristka, ki skupaj s Petrom Ribičem, znanim strokovnjakom za hortikulturo, že več let krasi Vatikanske prostore v velikonočnem in božičnem času, je povedala, da je bila rdeča nit okraskov medgeneracijsko sodelovanje. Izdelava okraskov je potekala predvsem po delavnicah, ki jih je vodila sama. Zunanje smreke, ki bodo krasile mesto Vatikan, bodo okrašene z okraski iz slame, drevesa v notranjih prostorih pa iz lesenih oblancev. Motive za okraske je oblikovala dr. Sabina Šegula, z izjemo motiva angela iz slame.

Tako kot okrasje v obliki šesterolista, tudi okraski na manjših smrekah nosijo posebno simboliko. Slamnati angeli so naši zaščitniki pred slabim. Snežinke iz slame predstavljajo zasneženo gozdnato pokrajino Slovenije, hkrati pa tudi mir in čistost duha, ki ju povezujemo z božičnim časom. Zaradi svoje edinstvene oblike so tudi simbol božanske lepote. Poleg tega, da so simbol čistosti, so tudi simbol začetka novega življenja. Tako kot se one raztopijo v vodo, se tudi ljudje v božičnem času preobrazimo.

Pravi snežni kristal je zgrajen kot šesterokraka (heksagonalna) zvezda. S tem je povezan z motivom okraska na veliki smreki. Zanimivo je tudi okrasje iz lesenih oblancev. Cvet iz petih zank – skupaj zmoremo – govori o povezovanju 5-ih celin. Krog z malimi vstavljenimi svitki o varnosti v objemu družine. Nesimetrično srce, da je  vsak posameznik  drugačen in lahko vsak posebej na svoj edinstven način pokaže ljubezen do sočloveka.  Stiliziran ptiček pa je simbol svetega duha, simbol svobode.

Ker smo v času težke epidemiološke krize, letos kulturni program ne bo potekal na Trgu sv. Petra v Vatikanu, ampak je bil posnet v studiu RTV Slovenija. 11. decembra pa bo na velikem platnu prikazan na trgu. Scenarij zanj je sestavil Igor Pirkovič. V kulturnem programu nastopajo najboljši slovenski glasbeniki, tako pevci kakor tudi instrumentalisti. V Vatikanu se bo slavnostni dan sicer začel z mašo za domovino, avdienco pri papežu Frančišku in nadaljeval popoldne s kulturnim programom ter prisotnostjo visokih gostov. Večjih bilateralnih srečanj zaenkrat še ni napovedanih.

Ob koncu novinarske konference je direktor Uroš Urbanija izrekel tudi zahvalo vsem sodelujočim, še posebej pa se je zahvalil tudi veleposlaniku v Vatikanu Jakobu Štunfu. Kot zanimivost je še povedal, da bodo okraski, ki bodo krasili veliko božično drevo v Vatikanu, naslednje leto uporabljeni še v Strassbourgu.

Vir: SŠK

DELITE