Veliki kartograf Kocen iz Hotunj

 Veliki kartograf Kocen iz Hotunj
Minilo je točno dvesto let, kar se je 24. januarja 1821 v Hotunjah pri Celju rodil duhovnik, geograf in kartograf Blaž Kocen (Blasius Kozenn). Veljal je za enega najpomembnejših geografov in kartografov v habsburški monarhiji.

Začetnik slvoenske geografije

Ukvarjal se je z geografskimi učili in je zasnoval vrsti učbenikov, ki so veljali za najboljše v tedanji Avstriji. Štejemo ga tudi za začetnika moderne geografije in kartografije na Slovenskem. Žal je danes njegovo ime izven strokovnih krogov pri nas malo znano. Toda njegovi atlasi za osnovne, srednje in strokovne šole so dosegali velikanske naklade in visoka priznanja v strokovnih krogih. Doživeli so kar 43 izdaj v nemščini ter veliko število ponatisov tudi v češčini, poljščini, hrvaščini, italijanščini itd. Blaž Kocen je uvajal tudi slovenska krajevna imena in dodajal avstro-ogrskim uradnim atlasom zemljevide slovenskih dežel. Tako je na zemljevidu alpskih dežel iz leta 1863 vrisana slovenska etnična meja in dodan seznam slovenskih krajevnih imen, nekaj mlajši atlas pa ima tudi karto slovenskih dežel.

Duhovnik in učitelj v Ljubljani, Gorici in Olomoucu

Blaž Kocen se je šolal v Celju, Gradcu in Celovcu, kjer je tudi dokončal bogoslovje in bil leta 1845 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je naprej deloval na Štajerskem, toda kmalu je stopil v učiteljsko službo. Od jeseni 1852 je na Dunaju študiral naravoslovne predmete in že prihodnje leto je opravil ustrezne izpite. Od leta 1854 je poučeval na gimnaziji v Ljubljani, že leta 1855 pa je prišel v Gorico, zaradi težav z dihali, v mesto z ugodno klimo, kjer je poučeval na državni (nemški) gimnaziji. Stanoval je na Travniku in nadaljeval tudi z znanstvenim delom, predvsem se je posvetil proučevanju podnebnih značilnosti Goriške. Leta 1857 je izšla njegova znanstvena študija “Das Klima von Görz”. V delu je pozitivno ocenil milo zimo in dolgo rastno dobo na Goriškem, negativno pa pogosto burjo. Kot zanimivost, prvi Kocenov učbenik je izšel prav v Gorici pri založbi Hartleben leta 1858 in obsega 86 strani. Poleti 1858 je postal profesor na nemški gimnaziji v moravskem Olomucu.

Samotar, svobodomislec, Slovenec

Sčasoma se je povsem posvetil kartografiji, zaradi boljših možnosti za delovanje se je leta 1870 preselil na Dunaj. Njegovi sodobniki ga opisujejo kot čudaka, živel je precej samotarsko, kot profesor je deloval čemerno in strogo, toda pošteno, izstopal je s svojo svobodomiselnostjo. V mlajših letih ni bil naklonjen slovenskemu narodnemu gibanju, med šolanjem ni uporabljal slovenščine. Toda med delovanjem na Moravskem se je od Čehov navzel zavzemanja za narodne pravice in postal zaveden Slovenec.
Blaž Kocen je umrl 29. maja 1871 v dunajskem predmestju Hernals, menda zaradi tifusa. Žal sodi med tiste znanstvenike, ki so dosegli na svojem področju nedvoumne mednarodne uspehe, v slovenski javnosti pa so premalo znani.

DELITE